Ad-gaming > Splošne informacije > Motorika

Motorika

 

KAJ JE MOTORIKA IN ZAKAJ JE TO PODROČJE POMEMBNO?

Motorika je pridobljena spretnost. Pomeni organizirano gibanje, ki ga izvajamo, ko želimo opraviti neko nalogo ali doseči cilj.

Znotraj motoričnih spretnosti ločimo:

  1. Ideomotorika: zmožnost opraviti enostaven nameren gib ali gesto.
  2. Konceptualna motorika: zmožnost upravljanja s predmeti preko niza gibov, ki implicira znanje o funkciji predmeta, znanje izvedbe in znanje zaporedja dejanj, ki vodijo k tej izvedbi.
  3. Obrazna motorika: zmožnost gibanja različnih delov obraza: ustnic, jezika, oči, obrvi, lic itd.
  4. Vidnokonstrukcijska motorika: zmožnost načrtovanja in izvedbe gibov potrebnih za risanje.

 Osnovne funkcije motorike:

Motorika je zmožnost izvedbe gibanja. Ko hodimo, se oblačimo ali izvajamo kakršnokoli vrsto aktivnosti, uporabljamo motoriko. Nezmožnost izvajanja gibanja imenujemo apraksija.

Motorika implicira tudi znanje o funkciji predmetov, ki jih želimo uporabiti ali o gibanju, ki ga moramo izvesti, da uporabimo predmet ali izvedemo gib.

Motorika je pomemben del našega vsakdanjega življenja. Uporabljamo jo pri vsakem dejanju, ki ga izvedemo. Tudi za tako enostavne aktivnosti kot sta govorjenje ali smejanje, potrebujemo motoriko. Ljudje z apraksijo teh vedenj ne morejo izvesti.

SPREMEMBE PRI OSEBAH Z ALZHEIMERJEVO BOLEZNIJO

Vse spremembe na področju motorike se imenujejo apraksija. Apraksija pomeni težave ali nezmožnost pravilnega izvajanja naučenih gibov. Nastane kot posledica poškodb možganov, brez prisotnih duševnih motenj, senzomotoričnih ali prepoznavnih deficitov in deficitov razumevanja jezika.

Bolniki z apraksijo bodo na primer imeli težave z izvajanjem gest ali z gibanjem nekega dela telesa.

Klinične slike:

  • Nezmožnost pravilne izvedbe gibanja na ukaz.
  • Nezmožnost ustreznega posnemanja gibanja.
  • Nezmožnost izvedbe gibanja v odnosu do predmeta.
  • Nezmožnost ustrezne manipulacije s predmetom.

Vrste apraksije:

  1. Ideomotorična apraksija: Nezmožnost izvedbe neke ideje.
  2. Ideacijska apraksija: Izguba zmožnosti za formulacijo in izražanje zaporedja procesov, povezanih z dejanjem.
  3. Apraksija vedenja: Težave z izvedbo gest, ki jih posnemamo. Manj težav ob izvajanju gest na ukaz.
  4. Apraksija oblačenja: Težave z oblačenjem ter razvrščanjem in manipulacijo obleke.
  5. Bukolingvalnofacialna: Nezmožnost izvajanja hotnih gibov z mišicami grla, žrela, jezika, ustnic in lic. Avtomatični gibi teh mišic so ohranjeni.
  6. Apraksija hoje: Težave z začenjanjem gibanja hoje in izvedbe abstraktnih gibov (npr. brcanje namišljene žoge).
  7. Konstrukcijska apraksija: Nezmožnost izvedbe naključnih risb ali prerisovanja, nezmožnost dvo- ali tridimenzionalnega načrtovanja.
  8. Apraksija udov: Izguba zmožnosti za natančno in neodvisno gibanje rok in nog.

 

PRIMERNE RESNE IGRE:

Za spodbujanje motorike so primerne vse igre, ki vključujejo povezavo med védenjem, kaj želimo narediti in zmožnostjo, da to tudi učinkovito izvedemo.

Te aktivnosti poudarjajo znanje o dejanju, ki ga je potrebno izvesti, načrtovanja gibanja, ki ga potrebujemo, da dosežemo želeni cilj ter dejansko izvedbo dejanja.

Najbolj terapevtske so tiste aktivnosti, ki so povezane z glasbo, fizioterapijo in govorno  delovno terapijo.

Resne AD-GAMING igre, primerne za spodbujanje motorike: