JE POZORNOST IN ZAKAJ JE POMEMBNA?
Pozornost je pojem, ki opisuje, kako aktivno procesiramo določene informacije iz okolja.
Definiramo jo kot značilnost zaznave, ki deluje kot filter zunanjih dražljajev, izbira najpomembnejše izmed njih in določa prioriteto posameznim dejanjem. Poleg tega nadzira in regulira učenje in kompleksno mišljenje.
Pozornost je odvisna od dejavnikov, ki nanjo vplivajo pozitivno ali negativno (kot na primer interes ali stres).
Po neuronup.com (2017) obstaja pet različnih pozornostnih procesov:
- Vzdrževana pozornost: zmožnost neprekinjenega vzdrževanja pozornosti na nalogo ali dogodek za daljši čas. To vrsto pozornosti imenujemo tudi budnost.
- Selektivna pozornost: zmožnost usmerjanja pozornosti in zbranosti ob neki dejavnosti, ne da nas zmotijo zunanji ali notranji dejavniki in dražljaji.
- Preusmerjanje pozornosti: zmožnost hitre menjave pozornosti z ene naloge na drugo.
- Hitrost procesiranja: hitrost, s katero možgani izvajajo nalogo (različno, glede na nalogo, ki jo opravljamo in druge kognitivne funkcije, ki so vključene v izvedbo). Merimo jo kot čas, ki preteče od pojava dražljaja do posameznikovega odgovora, reakcije.
- Hemineglekt: težave ali nezmožnost usmerjanja pozornosti na eno stran (ponavadi levo) prostora ali telesa.
Zakaj je pozornost pomembna?
Pozornost je ključni mehanizem za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, olajšuje zaznavanje in prepoznavanje, spomin in učenje. Omogoča nadziranje in selekcijo prejetih informacij, s pomočjo katerih izvedemo dejanje. Pozornost nam omogoči, da zavržemo informacije, ki za nas niso pomembne, omogoča, da se zberemo in da hkrati opravljamo več kot eno aktivnost.
SPREMEMBE POZORNOSTI PRI OSEBAH Z ALZHEIMEJERVO BOLEZNIJO
Pri Alzheimerjevi bolezni so posamezna področja pozornosti različno oškodovane. Medtem ko vzdrževana pozornost ni prizadeta, z napredovanjem bolezni pomembno upadata selektivna in deljena pozornost.
Na blagi stopnji Alzheimerjeve bolezni se pojavljajo težave s prepoznavanjem kompleksnih ali novih predmetov, razlikovanje barv podobnih odtenkov, prepoznavanje obrazov, kompleksnih prostorov in notranjih delov telesa.
Na zmerni stopnji Alzheimerjeve bolezni se pogosto pojavijo težave s prepoznavanjem poznanih predmetov ali vonjav, prepoznavanje obrazov znancev in enostavnih prostorov. Pogoste so tudi težave s prepoznavanjem lastnega telesa in poslabšanje težav z razlikovanjem barv (z izjemo rdeče, rumene, modre, zelene in črne).
V zadnji fazi oziroma na napredovali stopnji Alzheimerjeve bolezni osebe ne prepoznajo več svojega obraza in obrazov sorodnikov (ne pred ogledalom, ne na fotografijah), ne prepoznajo večine predmetov, barv in prostorov. V obzir je potrebno vzeti tudi druge vidike, ki lahko vplivajo na pozornost, kot na primer depresija in jemanje določenih psihotropnih zdravil.
RESNE IGRE, PRIMERNE ZA TRENING POZORNOSTI:
Igre, ki stimulirajo pozornost, vključujejo razlikovanje med dražljaji, povezovanje dražljajev, orientacijo in prepoznavanje zvokov. To so na primer sestavljanke, iskanje parov, številk ali predmetov v okolju in podobne.
Resne igre, primerne za trening pozornosti: