KAJ JE SPOMIN IN ZAKAJ JE TO PODROČJE POMEMBNO?
Človeški spomin je miselni proces in ena najpomembnejših možganskih funkcij. Je rezultat povezav med nevroni in pomeni zmožnost zapomniti in spomniti se. Poznamo tri osnovne funkcije in tri različne tipe spomina.
Osnovne funkcije spomina:
- Kodiranje: je proces, pri katerem se informacije pripravijo za shrambo. Informacije so lahko kodirane na različne načine: vidne, slušne ali semantične senzorne informacije, preko slik, zvokov ali izkušenj.
- Shranjevanje: it is called to the continuous stage to the codification; When the information has already been encoded, it can be stored in short-term or long-term memory.
- Priklic: je končni spominski proces, ki nam omogoča, da najdemo pravo informacijo, ko jo potrebujemo. V spominu lahko najdemo informacije o dogodkih, ki so se v preteklosti shranili vanj.
Spomin je kompleksen proces. Poznamo tri vrste spomina, s pripadajočimi podvrstami.
Vrste spomina:
- Senzorični spomin: pomeni zmožnost kratkotrajnega beleženja informacij, ki jih zaznamo s čutili.
Znotraj senzoričnega spomina ločimo dva tipa spomina:
- Ehoični spomin oziroma avditorni spomin je odgovoren za shranjevanje prvih enot slušnih dražljajev. Ta vrsta spomina je potrebna za komuniciranje in govor.
- Ikonični spomin oziroma vizualni spomin je odgovoren za kratkotrajno shranjevanje slik, ki jih zaznamo ob usmerjanju pogleda na določen objekt.
S pomočjo te vrste spomina lahko ujamemo gibanje slik ter jih za trenutek zadržimo v spominu, preden izginejo.
- Kratkoročni spomin: imenujemo ga tudi operativni spomin. Ta zadržuje informacije iz okolja, ima pa omejeno kapaciteto. Pridobljene informacije se v kratkoročnem spominu hranijo približno 45 sekund, razen če so v naš spomin shranjene s pomočjo priklica. Najpogostejša napaka kratkoročnega spomina je izguba spominov (pozaba).
- Dolgoročni spomin: v ta tip spomina se informacije lahko trajno shranjujejo, njegove kapacitete so neomejene.
Znotraj dolgoročnega spomina ločimo:
- Deklarativni spomin: odgovoren za shranjevanje informacij o dogodkih, npr. imena, datumi ipd.
- Proceduralni spomin: odgovoren za shranjevanje znanja o motoričnih spretnostih in postopkih. Vanj so shranjeni spomini, ki smo jih pridobili z vajo, npr. kako pisati, kako hoditi ipd.
- Episodični spomin: v ta spomin se shranjujejo naše izkušnje. To nam pomaga spomniti se dogodkov in izkušenj, ki smo jih doživeli na določenem mestu.
- Semantični spomin: vanj se shranjujejo znanje, ki ga potrebujemo za uporabo jezika, dejstva o svetu in splošno znane, ki ne temelji na naših izkušnjah.
- Implicitni spomin: nezavedno shranjuje informacije o navadah in veščinah in nam pomaga, da se določene stvari naučimo, brez da se tega zavedamo, npr. vožnje s kolesom.
- Eksplicitni spomin: za razliko od implicitnega spomina, se v tem primeru zavedamo, da pridobivamo določene informacije. Eksplicitni spomin shranjuje informacije o dejstvih, učenju in naših izkušnjah, ki se jih zavedamo.
SPREMEMBE SPOMINA PRI ALZHEIMERJEVI BOLEZNI
Kognitivni upad, ki spremlja Alzheimerjevo bolezen, se pojavi večinoma na vseh kognitivnih področjih, brez dvoma pa je najbolj prizadet prav spomin. Težave s spominom so značilne za Alzheimerjevo bolezen in so prisotne od samega začetka razvoja bolezni. Med prvimi simptomi, ki se pojavijo pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo, je pogosto pozabljanje. Pozabljanje se tekom napredovanja bolezni pojavlja vedno pogosteje in postaja vedno hujše, kar bolnike ovira pri opravljanju vsakodnevnih opravil, jih omejuje pri vključevanju v socialno življenje in jim sčasoma onemogoča tudi, da bi se spomnili osebne zgodovine.
Proceduralni in implicitni spomin ostajata pri Alzheimerjevi bolezni relativno ohranjena, vsaj v začetni fazi bolezni (Greene idr., 1996). Proceduralni spomin ostaja ohranjen zato, ker temelji na možganskih strukturah, ki jih bolezen ne prizadene. Pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo opazimo ohranjen perceptivni implicitni spomin (na primer prepoznajo razdrobljene besede), saj ta proces temeji na okcipitalnih režnjih, ki so pri Alzheimerjevi bolezni večinoma ohranjeni (Gabrieli idr., 1991). Ne ohrani pa se konceptualni implicitni spomin (na primer dopolnjevanje besed), saj je ta proces odvisen od temporalno-parietalnih struktur, ki so pri bolezni prizadete najprej (Keane idr., 1991).
Vsekakor nam študije kažejo, da pri Alzheimerjevi bolezni prihaja do številnih različnih spominskih motenj in da z napredovanjem bolezni te motnje postajajo vse pogostejše in hujše (Fernando Cuetos idr.,2003).
RESNE IGRE, PRIMERNE ZA OSEBE Z DEMENCO:
Resne igre lahko uporabimo za izboljšanje spomina ali za upočasnitev napredovanja spominskih težav. Različne raziskave kažejo, da določene aktivnosti kot na primer reševanje križank in sestavljank lahko poveča miselno agilnost in posledično pomaga izboljšati spomin.
Kvizi in igre, ki zahtevajo pozornost in koncentracijo, pomagajo pri aktivaciji spominskih funkcij. Na splošno lahko vsaka vaja ali igra izboljša spomin, a le, če je oseba za aktivnost motivirana.
Nekatere zanimive tehnike za izboljšanje delovnega spomina so:
- Ponavljanje besed ali številk za vajo trenutnega spomina.
- Seznami besed ali fraz.
- Vaje za zapomnitev dogodkov in novic.
- Pomnjenje vsakdanjih stvari, npr. Kaj je bilo prejšnji dan za kosilo, kaj smo počeli ipd.
- Uporaba vizualnega in verbalnega materiala (pesmi, fraze) za vzbujanje daljnih spominov. To lahko naredimo preko uporabe vaj za spodbujanje biografskega spomina in aktivnosti, vezanih na bolnikovo osebno zgodovino, npr. Imena družinskih članov, telefonske številke, spominjanje kraja, kjer so živeli ipd.
V AD-GAMING programu usposabljanja smo izbrali naslednje igre za spodbujanje spomina: