Kaj je računanje?

Težave z računanjem so pogosto med prvimi znaki Alzheimerjeve bolezni (Martin et al., 2003).

Računanje vključujejo mnoge veščine, kot na primer priklic aritmetičnih dejstev ter znanje in izvajanje aritmetičnih postopkov. Po Kulason et al. (2016), študije slikovnih preiskav možganov kažejo na to, da se ob izvajanju preprostih aritmetičnih operacij aktivira frontalni korteks temporalnih in parietalnih režnjev (Kawashima et al, 2005; Uchida in Kawashima, 2008). Reševanje računskih problemov vključuje mnoge druge kognitivne procese, kot na primer prepoznavanje številk, računskih operacij in nadzor gibanja rok. Bilateralni prefrontalni korteksi se aktivirajo tudi ob reševanju zelo enostavnih problemov (Earnst et al., 2001).

Glede na prvo sistematično poročilo o motnjah računanja (Grafman et al, 1989), pomeni akalkulija ali pridobljena diskalkulija izgubo zmožnosti izvajanja računskih nalog, ki je posledica poškodbe možganov (Girelli in Delazer, 2001). Akalkulija pomeni pridobljeno motnjo računske sposobnosti. Razvojnemu deficitu v pridobivanju številskih sposobnosti pa rečemo razvojna diskalkulija ali diskalkulija (Ardila et al., 2002).

Prvo podrobno poročilo o ljudeh z moznjami računanja sta objavila Lewandowsky in Stadelmann leta 1908.

Henschen (1925) je predlagal pojem akalkulija. Definiral ga je kot oškodovanost računskih veščin, ki so posledica možganske poškodbe. Predpostavil je, da je možgansko področje, odgovorno za računanje,različno od tistega za jezik in glasbo, saj bolniki z motnjami računanja nimajo očitnih okvar govora. Tretja frontalna možganska vijuga naj bi predstavljala center, odgovoren za izgovorjavo številk. Angularni girus in interparietalna reža sta področji možganov, ki naj bi sodelovali pri branju številk, angularni girus pa naj bi bila struktura, odgovorna za pisanje števil.

Berger (1926) je predstavil razlikovanje med primarno in sekundarno akalkulijo. Primarna oziroma “čista” akalkulija je posledica izgube številskih konceptov in nezmožnosti razumevanja ali izvedbe osnovnih računskih operacil.  Sekundarna akalkulija pomeni težave z računanjem, ki so posledica oškodovanosti drugih kognitivnih področij (npr. spomina, jezika in govora ipd.) Prav tako so motnje računanja lahko povezane z drugimi kognitivnimi motnjami, kot na primer z afazijo, aleksijo in agrafijo.

Boller in Grafman (1983) trdita, da težave z računanjem lahko izvirajo iz različnih težav. Verjameta, da so lahko računske veščine spremenjene na račun nezmožnosti prepoznavanja pomena števil, vidno-prostorskih deficitov, ki vplivajo na prostorsko organizacijo števil in mehanskih vidikov računanja, nezmožnosti zapomniti si matematična dejstva in jih primerno uporabiti ter iz težav z matematičnim mišljenjem in razumevanjem operacij v ozadju.

Zmožnost računanja predstavlja kompleksno veščino, ki vključuje besedni in prostorski spomin, telesno znanje in izvršilne funkcije (Ardila et al., 2002). Kljub temu pa mnogi raziskovalci poudarjajo neodvisnost računanja od drugih kognitivnih funkcij (jezik in govor, spomin idr.) in struktur, ki vsebujejo mnoge neodvisne komponente (Girelli & Delazer, 2001).

Na spošno je kalkulija v nenavadnem položaju, glede na ostale kognitivne motnje, ki jih srečamo pri poškodbah možganov.  Splošno prepričanje je, da računska sposobnost predstavlja zelo pomembno vrsto kognicije, računanje pa je del večine psiholoških in nevropsiholoških ocen (Ardila et al., 2002). Računske sposobnosti so vključene v oceno splošne inteligentnosti (npr. WAIS-III; Wechsler, 1997) in v večino svetovnih nevropsiholoških preizkusov. Pogosto so vključene v presejalne preizkuse kot je Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti (KPSS) (Folstein et al., 1975) in v druge kratke nevropsihološke postopke (Ostrosky et al., 1997).

Zakaj je računanje pomembno?

Težave z računanjem se lahko pojavijo zelo kmalu v poteku Alzheimerjeve bolezni in imajo pomembne posledice za vsakodnevno funkcioniranje (Marson et al., 2000). Enostavne računske operacije aktivirajo tri asociacijske kortekse, med drugim dorzolateralni prefrontalni korteks (Girelli & Delazer, 2001). Poleg tega mnoge raziskave kažejo, da učinkovitost kompleksnih računskih operacij upada na račun upada delovnega spomina, tako pri normalnem staranju kot pri demenci (Martin et al, 2003).

Računanje je pomembno za vsakodnevno urejanje finance, ki je pri blagi obliki Alzheimerjeve bolezni že pomembno oškodovano (Marson et al, 2000). Nedavne raziskave staranja predlagajo finančno zmožnost kot sposobnost višjega reda. Osebe z blago obliko Alzheimerjeve bolezni imajo težave s kompleksnimi finančnimi zmožnostmi in posledično z večino finančnih aktivnosti.

Osebe z zmerno stopnjo Alzheimerjeve bolezni izkazujejo hude težave pri vseh finančnih aktivnostih. Finančna sposobnost vključuje širok nabor konceptualnih, praktičnih zmožnosti in zmožnosti presojanja, ki so pomembne za neodvisno funkcioniranje starejših odraslih. Finančna zmožnost je “napredna” vsakodnevna aktivnost (vključno z uporabo telefona in prehranjevanjem) ter se pomensko in statistično loči od “gospodinjskih” aktivnosti (npr. priprava obrokov, nakupovanje, pospravljanje) in “osnovnih” vsakdanjih aktivnosti (npr. umivanje, oblačenje, hoja, toaleta).

Izguba finančnih zmožnosti ima pomembne posledice za osebe z demenco in njihove svojce.

Poleg tega ima tudi ekonomske in psihološke posledice. Osebe z demenco imajo pogosto težave s plačevanjem računov in urejanjem osnovnih finančnih nalog, zaradi česar obstaja povečano tveganje za sprejemanje odločitev, ki ogrožajo njihovo premoženje. Mediji pogosto poročajo o izkoriščanju starejših odraslih, ki so žrtve prevar in drugih goljufij. Izguba finančnih zmožnosti pa je povezana tudi s pomembnimi pravnimi vprašanji, na primer z opravilno sposobnostjo.

Po Earnst et al. (2001), je s finančnimi zmožnostmi močno povezan delovni spomin, saj mnoge finančne naloge (npr. osnovne veščine ravnanja z denarjem, hranilno knjižico, bančnih dokumentov in plačevanje računov.zahtevajo trenutno shranjevanje in manipulacijo številskih in drugih informacij.

Spremembe računanja pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo

Obstajajo dokazi, da je učinkovitost reševanja računskih problemov seštevanja in množenja pomembno nižja pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo, povezana pa je tudi s stopnjo bolezni (Marterer et al, 1996).

Osebe z Alzheimerjevo demeno izkazujejo težave s pisnimi in ustnimi računskimi veščinami. Raven težav je povezana s stopnjo demence, v možganskih predelih, odgovornih za računanje, pa se kaže degeneracija. Računske sposobnosti pri Alzheimerjevi bolezni lahko upadajo hierarhično, najprej kompleksnejše aritmetične veščine, kasneje pa se težave razširijo tudi na bolj osnovne operacije (Martin et al., 2003).

Odkritje Martinsove raziskave (2003), podpira hipotezo, da se diskalkulija pojavi zgodaj v poteku Alzheimerjeve bolezni in napreduje. Osebe z blago Alzheimerjevo boleznijo so imele težave s kompleksnim množenjem eno- ali večmestnih števil in deljenjem večmestnih števil. Po drugi strani so osebe z zmerno obliko Alzheimerjeve bolezni izkazovale globalen upad na vseh področjih reševanja pisnih računskih problemov, razen pri deljenju enomestnih števil. Hkrati so bili v primerjavi z osebami z blago Alzheimerjevo boleznijo tudi manj učinkoviti pri vseh računskih problemih, razen pri seštevanju enomestnih števil in deljenju večmestnih števil.

Rezultati kažejo, da pri Alzheimerjevi bolezni postopoma upada večina računskih veščin. Obstajajo dokazi, da je upad računskih sposobnosti tako hierarhičen kot tudi v funkciji napredovanja bolezni (Martin et al., 2003).

Raziskovanje računskih motenj, povezanih z demenco, se večinoma osredotoča na kodiranje števil in na računske zmožnosti (Girelli & Delazer, 2001). V skladu z drugo študijo (Pesenti et al., 1994) pa opažajo zanimiv razhod med učinkovitostjo množenja, ki je bilo hudo oškodovano, učinkovitostjo seštevanja, ki je bilo zmerno oškodovano, ter odštevanja, ki je bilo bolje ohranjeno.

Pri Alzheimerjevi bolezni se torej pojavljajo številne in specifične računske motnje. Hkrati so računske težave tudi med zgodnjimi znaki Alzheimerjeve bolezni (Girelli & Delazer, 2001).

Resne igre, primerne za trening računanja

Resne igre, primerne za trening računskih sposobnosti:

• Math Run
• Ravnotežje števil (Complete brain workout)
• Brain tuner

Viri

• Ardila, A., Rosselli, M. Acalculia and Dyscalculia (2002). Neuropsychology. Review, Vol. 12, No. 4, pp 179–231.
• Berger, H. (1926). UberRechenstorungerbeiHerderkraunkunger des Grosshirns. Arch. Psychiatr. Nervenkr. 78: 236-263.
• Boller, F., and Grafman, J. (1983). Acalculia: Historical development and current significance. BrainCogn. 2: 205-223.
• Earnst, K., Wadley, V., Aldridge,  T.  Loss of financial ability in Alzheimer’s disease: the role of working memory.  Aging Neuropsychol Cogn.2001;8:109-119.
• Folstein MF, Folstein S, Mchugh PR (1975) Mini Mental State: a practical method for grading the cognitive state of patients for the clinician. J Psychiat Res 121:189–198.
• Girelli, L. & Delazer, M. Numerical abilities in dementia (2001), Aphasiology, 15:7, 681-694 .
• Grafman, J., Kampen, D., Rosemberg, J., Salazar, A.M., &Boller, F. (1989). The progressive breakdown of number processing and calculation ability: A case study. Cortex, 25, 121–133.
• Henschen, S. E. (1925). Clinical and anatomical contributions on brain pathology. Arch. Neurol. Psychiatry 13: 226-249.
• Kawashima R, Okita K, Yamazaki R, Tajima N, Yoshida H, Taira M, et al. Reading aloud and arithmetic calculation improve frontal function of people with dementia. J Gerontol A BiolSci Med Sci. 2005;60(3):380–4. doi: 10.1093/gerona/60.3.380.
• Kulason, K., Nouchi, R., Hoshikawa, Y.,   Noda, M.,  Okada, Y., and Kawashima, R. (2016). The beneficial effects of cognitive training with simple calculation and reading aloud in an elderly postsurgical population: study protocol for a randomized controlled trial. Bio med. 17: 334.
• Marson, DC., Sawrie, SM., Snyder, S., McInturff, B., Stalvey, T., Boothe, A., Aldridge, T., Chatterjee, A., Harrell, LE. Assessing financial capacity in patients with Alzheimer’s disease: a conceptual model and prototype instrument.  Arch Neurol.2000;57:877-884.
• Marterer, A., Danielczyk, W., Simanyi, M., & Fischer, P. (1996). Calculation abilities in dementia of Alzheimer’s type and in vascular dementia. Archives of Gerontology Geriatrics, 23(2), 189–197.
• Martin, RC., Annis, SM., Darling, LZ., Wadley, V., Harrell, L., Marson, DC. (2003). Loss of calculation abilities in patients with mild and moderate Alzheimer disease. Archivesof Neurology.;60(11):1585-9.
• Ostrosky, F., Ardila, A., and Rosselli, M. (1997). Neuropsi: Evaluación Neuropsicológica Breve en Español, Bayer, Mexico, DF.
• Pesenti, M., Seron, X., & Van der Linden, M. (1994). Selective impairment as evidence for mental organisation of arithmetical facts: BB, a case of preserved subtraction? Cortex, 30, 661–671.
•  Uchida, S. & Kawashima, R. Reading and solving arithmetic problems improves cognitive functions of normal aged people: a randomized controlled study.  Age (Dordr) 2008;30(1):21–9. doi: 10.1007/s11357-007-9044-x.
• Wechsler, D. (1997). WAIS-III: Administration and Scoring Manual, The Psychological Corporation, San Antonio, TX.