Ad-gaming > Splošne informacije > Govor

Govor

KAJ JE GOVOR IN JEZIK TER ZAKAJ JE POMEMBEN?

Jezik je zbirka besed, ki jih uporabljamo za sporočanje pomena. Zapisan je v osnovi vsake kulture, saj skozi jezik ustvarjamo pomen človekovih izkušenj, misli, občutij, pojavov in vedenj. Omogoča nam, da si ustvarimo realnost, na način da neposredno izkušnjo izrazimo z besedami.

S pomočjo jezika in govora obveščamo ljudi okrog nas o tem, kako se počutimo, kaj si želimo ter se sprašujemo o svetu okoli sebe. Z besedami, gestami in tonom glasu učinkovito komuniciramo v številnih različnih situacijah. Z majhnimi otroki na primer ne moremo govoriti enako kot na poslovnem sestanku. Sposobnost komunikacije z drugimi, ustvarjanje vezi in sodelovanje je tisto, kar nas loči od drugih živalskih vrst. Sporazumevanje nas vodi skozi življenje in izboljšuje naš razvoj. Pomen jezika je ključen za vsak vidik in interakcijo v našem vsakodnevnem življenju.

Znotraj področja jezika in govora ločujemo:

  1. Imenovanje: zmožnost poimenovanja predmeta ali vedenja.
  2. Iskanje besed: zmožnost priklica prave besede z namenom uporabe pri govoru.
  3. Tekočnost: zmožnost sporazumevanja z drugimi na primeren način.
  4. Slovnica in skladnja: zmožnost pravilne uporabe slovnice in skladnje.
  5. Sprejemanje jezika: zmožnost razumevanja sporočil drugih ljudi.

Osnovne funkcije jezika:

Jezik je zmožnost uporabe ekspresivnega in receptivnega jezika. To zmožnost uporabljamo, ko govorimo/ komuniciramo z drugimi, nezmožnost izvedbe teh aktivnosti pa se imenuje afazija.

Preko jezika in govora sporočamo naše notranje doživljanje, želje, namere in motivacijo; razumemo, kaj nam sporočajo drugi; sprašujemo; ukazujemo; komentiramo; izmenjujemo sporočila; poslušamo; govorimo; beremo in pišemo.

 

SPREMEMBE PRI OSEBAH Z ALZHEIMERJEVO BOLEZNIJO

Vse spremembe na področju govora in jezika se imenujejo afazija. Afazija je vsaka motnja sporazumevanja, ki je posledica poškodbe možganskih področij, ki so odgovorna za govor in jezik (najpogosteje leva polovica možganov). Posamezniki s poškodbami v desni možganski polovici imajo lahko poleg težav z govorom in jezikom še druge dodatne težave.

Bolniki z afazijo imajo na primer težave z govorom, poslušanjem, branjem in pisanjem, ki pa ne vplivajo na njihovo inteligenco.

Klinične slike:

  • Težave z govorom:
    • Težave z iskanjem besed.
    • Zamenjevanje besed z drugimi, ki so pomensko lahko podobne (npr. „piščanec” namesto „riba”) ali različne (npr. „radio” namesto „žoga”).
    • Zamenjevanje črk v besedah (npr. „goža” namesto „žoga”).
    • Uporaba izmišljenih besed (npr. „česalo” namesto „glavnik”).
    • Težave s sestavljanjem besed v stavke.
    • Tekoče povezovanje izmišljenih in pravih besed v stavke, ki pa so brez smisla.
  • Težave z razumevanjem govora:
    • Napačno razumevanje govora drugih, predvsem, če govorijo hitro (npr. radijske ali televizijske novice) ali v dolgih povedih.
    • Težave z razumevanjem govora v motečem okolju ali skupini.
    • Napačno razumevanje šal in dobesedno razumevanje metafor in pregovorov (npr. „lije kot iz škafa”).
  • Težave z branjem in pisanjem:
    • Težave z branjem obrazcev, letakov, knjig in drugega pisnega gradiva.
    • Težave s črkovanjem in pisanjem povedi
    • Težave z razumevanjem številskih konceptov (npr. čas, štetje denarja, seštevanje/ odštevanje).

Tipi afazij:

  1. Slušno razumevanje: težave z razumevanjem govorjenih besed, vprašanj, navodil in zgodb.
  2. Govorno izražanje: težave z ustvarjanjem avtomatičnih nizov (npr. dnevi v tednu), imenovanjem predmetov, opisovanjem slik, odgovarjanjem na vprašanja, sporazumevanjem
  3. Branje in pisanje: težave z razumevanjem in produciranjem črk, besed, povedi in odstavkov.
  4. Funkcionalna komunikacija: težave z uporabo gest, risanjem, kazanjem ali drugimi načini komunikacije.

RESNE IGRE ZA TRENING JEZIKA IN GOVORA

Najbolj učinkovite so aktivnosti, povezane z govorno delovno terapijo.

Resne igre za trening tega kongitivnega področja so:

 

REFERENCE