KAJ SO IZVRŠILNE FUNKCIJE?

Nabor mentalnih sposobnosti, ki nam omogoča, da opravljamo različne dejavnosti. Te sposobnosti nadzira področje možganov, imenovano frontalni reženj, ki se nahaja v zgornjem sprednem delu možganov, takoj za čelom. Razvija se preko adolescence v odraslost. Frontalni reženj nadzira številne telesne funkcije, na primer gibanje (motorika), čustvovanje, pozornost, motivacijo in druge miselne funkcije, kot so odločanje, presojanje, abstraktno mišljenje, načrtovanje in izvedba aktivnosti, delovni spomin (shranjevanje in uporaba informacij, ki jih potrebujemo za delovanje) ter postavljanje in doseganje ciljev.

Izraz izvršilne funkcije opisuje upravljanje z aktivnostmi in izhaja iz poslovnega sveta. Tako kot na primer vodja odloča, prilagaja in nadzoruje poslovne aktivnosti, tako frontalni reženj nadzoruje telesne funkcije.

Izvršilne funkcije so tisti miselni procesi, ki nam omogočajo načrtovanje, usmerjanje pozornosti, zapomnitev navodil in izvajanje nizov nalog. Možgani delujejo kot nadzorni system zračnega prometa na prometnem letališču. S pomočjo izvršilnih funkcij filtrirajo moteče dejavnike, prioritizirajo naloge, določajo in dosegajo cilje ter nadzorujejo impulze.

Izvršilne funkcije možganom omogočajo tudi organiziranje, samonadzorovanje in kontrolo vedenja in drugih kognitivnih funkcij ter izvajanje k cilju usmerjenega vedenja. Te višje miselne sposobnosti nadzorujejo in usmerjajo nižje nivoje kognitivnega funkcioniranja.

Zanimivo je, da lahko oboleli posamezniki ne kažejo nobenih težav s spominom, njihove sposobnosti odločanja in izvršilne funkcije pa so izrazito oškodovane.

Izvršilne funkcije so odvisne od treh tipov možganskih funkcij: delovni spomin, miselna fleksibilnost in samonadzor. Te funkcije so med seboj povezane in njihovo medsebojno delovanje in usklajevanje omogoča učinkovito delovanje izvršilnih funkcij.

Delovni spomin nadzoruje našo zmožnost zadrževanja in manipuliranja z deli informacij v kratkem časovnem obdobju.
Miselna fleksibilnost nam pomaga vzdrževati in preusmerjati pozornost glede na navodila ter izvrševanje različnih navodil v različnih okoljih in situacijah.
Samonadzor nam omogoča, da si postavimo prioritete ter preprečimo impuzivne odzive in vedenja.

Nekateri ljudje imajo šibkejše razvite izvršilne funkcije. Ljudje z ADHD (motnja pozornosti in hiperaktivnosti), depresijo ali učnimi težavami imajo pogosto težave z izvršilnimi sposobnostmi. Prav tako lahko poškodbe sprednjega dela možganov znižujejo učinkovitost osredotočanja in pozornosti na nalogo. Težave so lahko tudi posledica Alzheimerjeve bolezni ali kapi.

Težave na področju izvršilnih sposobnosti je težko prepoznati, saj ne obstaja en sam test, ki bi pokazal primanjkljaje. Strokovnjaki uporabljajo različne teste za merjenje specifičnih spretnosti. Kljub temu ne morejo predvideti, kako učinkovito bodo posamezniki delovali v resničnem življenju. Včasih sta opazovanje in preizkušanje različnih možnosti boljši način za izboljšanje izvršilnih funkcij. Nekateri starejši bolniki dosegajo na splošnih testih kognitivnih funkcij visoke rezultate, vendar je njihovo vedenje moteče in ovira njihovo vsakodnevno funkcioniranje.

Izvršilne funkcije lahko razdelimo v dve skupini:

Organizacija – Zbiranje informacij in strukturiranje informacij. Sem sodijo na primer pozornost, načrtovanje, sekvencioniranje, reševanje problemov, delovni spomin, miselna fleksibilnost, abstraktno mišljenje, selekcija pomembnih informacij.
Regulacija – ocena okolja in prilagajanje vedenja. Sem sodijo na primer: začenjanje aktivnosti, samonadzor, regulacija čustev, nadziranje notranjih in zunanjih dražljajev, začenjanje in inhibicija vedenja, moralno mišljenje, odločanje.

ZAKAJ JE TO PODROČJE POMEMBNO?

Oškodovanost izvršilnih funkcij je povezana s težavami pri vsakodnevnih aktivnostih, na primer oblačenje, prehranjevanje, skrb za osebno higieno in podobno. Z drugimi besedami, izvršilne funkcije so odgovorne za načrtovanje in osredotočanje pozornosti na pomembne potrebe in delovanje telesa. Vključujejo nadzor, začenjanje, prenehanje, regulacijo, prilagajanje na spremembe, načrtovanje v novih situacijah, oblikovanje idej, shranjevanje informacij in dostopanje do informacij v delovnem spominu, nadzorovanje čustev in abstraktno mišljenje. Poleg tega so to funkcije, ki ljudem pomagajo pri načrtovanju in organizaciji časa, (pre)usmerjanju pozornosti, opravljanju več nalog hkrati, pri zapomnitvi podrobnosti in izogibanju neustreznemu vedenju.

Pri plačevanju računov so na primer vključene naslednje izvršilne funkcije:

kaj je potrebno narediti (kateri račun plačati ipd.),
kako dolgo izvajati posamezen korak (poiskati plačilno knjižico ali se prijaviti na spletno stran),
kdaj preiti na naslednji korak (izpolniti podatke na položnici ali spletni strani, preveriti številke in druge podrobnosti, vpisati svoje ime ipd.),
kdaj prenehati z nalogo (pospraviti plačilno knjižico, zapreti spletno stran) in preiti na novo aktivnost.

Povratna informacija o učinkovitosti in kakovosti vsakega izvedenega koraka sproti vodi k izboljšanju koraka ali popravek napak, preden zaključimo celotno nalogo. Če so na področju izvršilnih funkcij težave, bo posameznikovo vedenje manj nadzorovano. To lahko vpliva na zmožnost dela, samostojnega opravljanja aktivnosti in vzdrževanja odnosov.

SPREMEMBE PRI OSEBAH Z ALZHEIMERJEVO BOLEZNIJO

Raziskave so pokazale, da s staranjem pride do upada učinkovitosti izvršilnih funkcij. Ob poškodbah frontalnih režnjev, na primer ob kapi ali poškodbi glave zaradi padca, nesreče ali športa, lahko pride do nenadnega a ne napredujočega upada učinkovitosti.

Alzheimerjeva bolezen prizadane frontalne režnje možganov, vendar se v zgodnjih fazah bolezni pojavlja veliko aktivnosti v the režnjih, kar kaže na to, da možgani na ta način nadomeščajo izgubljene funkcije. Osebe s poškodbami frontalnega režnja zaradi Alzheimerjeve bolezni pogosto kažejo težave z razdeljevanjem aktivnosti na dele, saj ne morejo več določati prioritet posameznemu delu.

Ob počasnem napredujočem upadu, kakršen se kaže pri Alzheimerjevi bolezni, frontotemporalnih demencah ali drugih spominskih motnjah, lahko težave nihajo; v nekem trenutku so izvršilne funkcije bolj učinkovite, drugič manj. Z napredovanjem bolezni morajo oskrbovalci prevzemati vedno več odgovornosti. Spremembe možganskih celic, ki povzročajo upad izvršilnih sposobnosti, lahko vplivajo tudi na spomin, presojo in osredotočanje dovolj dolgo, da se lahko posameznik primerno odzove.

Nove raziskave kažejo, da so izvršilne funkcije tiste, ki začnejo propadati po upadu spominskih funkcij. Težko se je odločati, če si ne moremo zapomniti pomembnih elementov, ki jih je potrebno pri odločitvi upoštevati.

Pri starejših na splošno velja, da mere splošnih kognitivnih sposobnosti niso konsistentno povezane s sposobnostjo samostojnega funkcioniranja. Okvare izvršilnih sposobnosti so pri demenci pogoste, so pa lahko tudi posledica starostnega upada v kapaciteti in hitrosti procesiranja informacij in različnih nivojev splošnega kognitivnega upada.

Zadostna količina podatkov kaže, da številne vedenjske težave pri osebah z demenco sovpadajo z različnimi stopnjami upada sposobnosti za udejstvovanje v smiselnih, ciljno usmerjenih aktivnostih.

Po podatkih druge raziskave se pri bolnikih z blago obliko Alzheimerjeve bolezni kaže pomembno odstopanje od rezultatov kontrolne skupine pri izvajanju izvršilnih nalog (testi mentalnega sledenja, verbalne fluentnosti, logične matrice ipd.), ki zahtevajo manipulacijo informacij. Poleg tega rezultati kažejo, da upad izvršilnih sposobnosti pri bolnikih z blago obliko Alzheimerjeve bolezni predhodi težave z vzdrževanjem pozornosti, govorom in jezikov ter konstrukcijskimi funkcijami.

Po drugi strani nekatere raziskave nasprotujejo dokazom upadanja izvršilnih sposobnosti v začetku bolezni. Trdijo, da v začetni fazi bolezni izvršilne sposobnosti ostanejo relativno ohranjene, upad pa je povezan s stopnjo in trajanjem Alzheimerjeve bolezni. Podobno drugi avtorji navajajo, da primanjkljaji na področju izvršilnih funkcij odražajo stopnjo kognitivnega upada.

PRIMERNE RESNE IGRE

Resne igre lahko uporabljamo za izboljšanje izvršilnih funkcij oziroma za upočasnitev njihovega upadanja. Številne raziskave kažejo, da določene aktivnosti kot je na primer trening možganov (Brain Age), priljubljene sestavljanke (Tetris) in družabne igre pomagajo izboljšati izvršilne funkcije. Poleg video igric lahko tudi telesna vadba izboljša izvršilne funkcije pri osebah z demenco.

Take igre so na primer virtualni vrt (Virtual Garden), Supermarket, 3D šah (3D Flesh Chess).